Pa je prišel moj vikend, ko sem šla na izlet. Komaj sem ga čakala, ker obožujem Italijo in izlet je bil v Trst. Čeprav nismo šli daleč, sem komaj čakala ta izlet. Ne vem zakaj, ampak Italija mi je bila vedno lepa. Če sem le imela možnost, sem vedno šla v to državo, pa če je to bila samo kavica za kratki čas. Tokrat smo šli na izlet za cel dan in v mestu Trst smo imeli prosti čas. Jaz sem ga izkoristila za nakit. Še sama ne vem, zakaj sem se tako odločila, ampak imela sem željo, da si kupim en lep nakit.
Tako sem se odstranila od skupine, ker sem vedela, da moram iskati nakit sama. Nihče ne bo hodil z menoj, ker bi se naveličal. Prijateljicam sem povedala, da grem raje zase, ker si želim kupiti unikatni nakit in ni nujno, da ga bom takoj našla. Sprehodila sem se po ulicah, ki so imele posebni žar. Tako sem opazovala izložbe in stojnice, kjer bi našla svoj nakit. Ni bilo tako enostavno kot sem si mislila, pa ne zato, ker ga ne bi našla. Bilo ga je preveč. Nisem se znala odločiti, katerega bi kupila. Tako sem se sprehajala sem ter tja, da bi končno našla in kupila tisti nakit, ki bi imel večji pomen. Potem pa sem našla eno prekrasno verižico v izložbi. Ta verižica ni bila ravno poceni, ampak mi je bila tako lepa, da sem jo kupila. Srečna sem bila, ker sem našla kar sem iskala.
Vrnila sem se k skupimi in prijateljicam pokazala, kaj sem si kupila. Zanimalo jih je, če sem kaj lepega našla. Ko so videle mojo prelepo verižico, so jo želele tudi one. Tako, da sem jih peljala do trgovine, kjer so si tudi one kupile točno to verižico. Imeti nakit kot spomin mi je nekaj najlepšega.