Bližal se je čas, ko bo prijatelj na poročni dan dahnil svoj da. Še zdaj ne moremo verjeti, da se bo poročil in svoji dragi izvoljenki na prstanec leve roke tam v cerkvi pred vsemi zbranimi nataknil zlat prstan. Pred tem pa ga je čakala še fantovščina, ki smo mu jo organizirali. Na isti dan so punce prirejale tudi dekliščino za nevesto. Oboje je potekalo teden dni pred poroko na isti dan, vendar na različnih lokacijah.
Poročni priči sta imela oba izbrana že dolgo pred poroko. Vsak od njiju je že nekaj časa imel varno shranjen zlat prstan. Ženinova priča se je zelo sekiral, da bo na dan poroke prstan pozabila doma. Situacija bi bila zelo nerodna, če bi priča pozabila na zlat prstan. Imel ga je namreč shranjenega v zlati skrinjici pri sebi doma.
Nevestina priča ga je vedno mirila in tolažila, da ga zagoto ne bo pozabil, saj ga bo v najslabšem primeru na zlat prstan spomnila ona. Bila sta namreč mož in žena, zato je bil ta scenarij praktično nemogoč. Za šalo smo mu kupili blok pisarniških listkov in mu nanje napisali “Ne pozabi – slat prstan”. Takšne listke smo mu nato polepili po celem stanovanju, v vseh prostorih, v službi, v vtu, celo v svoji denarnici je imel enega zraven fotografije svoje žene.
Fantovščina in dekliščina sta izvrstno uspeli, zdaj pa samo še zadnje priprave pred poroko. Tudi na poročnih pripravah je vse potekalo gladko. Na dan poroke je bilo vreme fantastično, ravno prav toplo, sinje modro nebo pa je bilo brez oblačka. Lepšega vremena si mladoporočenca ne bi mogla želeti.
Prizora, ko so vsi štirje prijatelji stali pred oltarjem v cerkvi ne bom nikoli pozabil. Ženinova priča je imel roko neprestano v žepu in je bil pripravljen, da iz nje vsak trenutek izvleče zlat prstan za nevesto.