Sin je bil pri prijatelju v mehanični delavnici, kjer je bil na praksi.
Tam je videl, kako so s posebnimi elektrodami oblikovali en del pri avtomobilskem menjalniku. Ko je prišel domov, mi je z navdušenjem pripovedoval, kako so z iskricami oblikovali kovino. Vprašala sem ga, če gre za varjenje, pa mi je odgovoril, da mu je prijateljev mentor razložil, da je to elektroerozija, s katero se lahko bolj natančno oblikujejo zahtevni deli. Vprašala sem, kaj sploh to je, ker tudi jaz še nisem slišala za to. Povedal mi je, da je sta potrebna elektroda in obdelovanec, ki sta priključena na električno napetost. Med njima se ustvari električna napetost in ko sta dovolj blizu preskoči iskra. Potem pa ta iskra povzroča taljenje material. Prisotna je še tekočina, ki ohlaja del obdelave in odnaša odpadni material. To poteka toliko časa, dokler ne dobijo željeno obliko obdelovalca. Z velikim navdušenjem mi je pripovedoval, kaj vse so danes delali v mehanični delavnici. Ta elektroerozija ga je zelo navdušila.
To je očitno nova tehnologija za obdelovanje materialov, ki zahtevajo visoko natančnost in izdelavo nenavadnih oblik. povedal mi je še, da je elektroerozija zelo uporabna metoda tudi v orodjarstvu, kjer izdelujejo kalupe in druga natančna orodja, pa tudi v letalski industriji, kjer imajo za oblikovat zelo trde kovine, kot so titanove in ostale, ki vsebujejo nikelj. Ta napredna metoda se uporablja tudi v medicini za izdelavo kirurških instrumentov in tudi implantov. Vprašala sem ga, če mu bo to kaj pripomoglo pri njegovem poklicu, če se z to metodo pogosto dela tudi drugje ali je bilo to samo naključno pri tem avtomehaniku. Povedal je, da so v šoli zaenkrat to samo omenili in da se mu zdi, da to najbolj uporabljajo orodjarji.
Bi si pa res želel sam to poskusiti in naučiti ter uporabljati pri svojem delu.